*Jr.NBA je uradni NBA program za mlade košarkarje. Vsako leto organizirajo svetovno Jr.NBA tekmovanje v Orlandu, kjer se pomerijo najboljši 13/14 letni fantje in dekleta iz celega sveta.
Sledi mala šola Jr. NBA sistema izbora igralcev za tekmovanje v Orlandu: Pot mladega igralca do Amerike je sledeča. Najprej jih na izbirni kamp predlaga Jr.NBA liga njegove države, če se na izbirnem kampu izkaže, je “draftan” v ekipo, ki bo zastopala barve določenega področja sveta na tekmovanju. (V oklepaju! Nujno si poglej reakcije otrok, ko izvejo, da so izbrani! Prisežem, da so še lepše, kot tiste v oddaji Dan najlepših sanj Petra Polesa.
Izbrana vrsta se nato zbere na pripravljalnem kampu, kjer se pripravi in od kjer skupaj leti v Orlando. (Nastanjeni so v Disney World resort. #justsaying;)) Ja, vem kaj se sprašuješ: kje in kaj v zgornjem opisu je funkcija FUN4U ekipe in kdo od njih je res tak košarkarski strokovnjak? Dobro vprašanje! Beri dalje:
Naša ekipa sodeluje pri izbirnem in pripravljalnem kampu ekipe mladih igralcev in njihovih trenerjev iz Evrope in Bližnjega vzhoda. Prvi evropski izbirni kamp je potekal prav v Sloveniji #FUNfact! Naslednje leto je bil v Bologni, oba pripravljalna kampa sta bila v Valenciji, povsod pa je bila zraven naša ekipa. (emoji s sončnimi očali;)) Na naši spletni strani si lahko prebereš cel seznam odgovorov na vprašanje “Za kaj vse poskrbimo na kampu:”
- Pripravimo in izvedemo teambuilding igre za ekipo NBA, trenerje, igralce.
- Oblikujemo animacijski program in poskrbimo za profesionalno izvedbo.
- Vodimo otroke, ko niso na treningu.
- Izvajamo povezovalne igre, s katerimi med otroci gradimo zaupanje, prijateljstvo in spoštovanje.
- Nudimo vso tehnično podporo in pomoč ekipi.
Kaj vse to pomeni izven alinej, v praksi, na terenu? To pomeni da ima vsak od nas svojo ekipo igralcev za katero skrbi. Skrbi za to, da ne potrebujejo za nič skrbeti. Skrbiš, da se pravočasno zbudijo, imajo oblečene prave in oprane drese, so ob pravi uri na treningih, na intervjujih, dovolj počivajo … predvsem pa: se čez cel čas zabavajo in uživajo v svoji edinstveni izkušnji, da ne rečem priložnosti. Vmes »google translatamo« in prevajamo v univerzalni znakovni jezik navodila za tiste s slabim znanjem angleščine, iščemo izgubljene/popravljamo pokvarjene kovčke, pišemo številke dresov na plastenke Gatorada in še mnogo več. Največ pa je zagotovo to, da jih uspemo, kljub njihovim jezikovnim raznolikostim, v 1 tednu povezati iz skupine nadarjenih posameznikov v močno in povezano ekipo.
Lahko si mislite, da kar veliko časa preživimo v telovadnicah, kjer mahamo iz klopi in stiskamo pesti. Čeprav je večina otrok 4 glave višjih od vseh nas, pa so to še vseeno otroci. Kdaj se tega najbolj zaveš? Ko iščejo tvoj pogled na tribuni po tem, ko dajo pomemben koš. Ko jih skoraj da držiš za roke in miriš preden gredo na svoj prvi intervju. Ko te poskušajo podkupiti s čokolado za boljšo oceno sobe in ko se jim najbolj smešno zdi, kako ti ne znaš in oni znajo vse, kar košarkarskega znajo. Ni čudno, da se potem navežemo na njih in ponoči, ko neke mamice in očkoti, jokamo v ekran od sreče in ponosa, ko zmagajo kakšno tekmo v Orlandu. Poglejte ta res legendarno filmski konec tekme, kako bi se človek sploh lahko zadržal?
»Skrbimo za to, da dovolj počivajo.« to se ti mogoče zdi malo čudno, ampak ti rečem: če mi tem otrokom ne bi rekli, da morajo iti počivati in da se morajo igrati še kakšne druge igre z nami, bi lahko dobesedno ampak res dobesedno, cel dan bili v telovadnici in metali na koš. To me je ves čas spominjalo na pravilo 10.000 ur (knjiga: Prebojniki, Malcolm Gladwell). Poznaš to pravilo? Pravijo, da naj bi vsak človek potreboval 10.000 ur treninga, da postane strokovnjak na poljubnem področju. Verjetno je malo odvisno tudi od talenta, ampak ko pomislim na vse te mlade perspektivne igralce in njihov neskončni zagon, ni drugega, kot da prikimavam zgornjemu pravilu. Vaja dela mojstra, če mojster dela vajo. Dve leti nazaj je naša ekipa deklet imela še v svojem pozdravu slogan »Hard work! Team work!« Ta ista ekipa je na tekmovanju v Orlandu navduševala in na koncu postala zmagovalka internacionalnega dela tekmovanja! A vidiš, nekaj že mora biti na tem. Lionel Messi je nekaj časa nazaj izjavil, da je potreboval 17 let in 114 dni, da je postal uspešen “čez noč”.
Tokratni FUN4U izziv zate: 1. najdi nekaj kar te navdušuje. Ni nujno, da je to tvoj poklic, lahko je »samo« klic. 2. Nameni mu 10.000 ur. 3. Javi, če deluje.
Lahko spraviš košarkarja iz telovadnice, ne moreš pa prekinit igre. Tudi večina naših #FUN dejavnosti, ki jih izvajamo z igralci, trenerji (ja, tudi potencialne trenerje teh ekip izbirajo;)) ali ekipo – je seveda povezanih s košarko:
Cilj vseh teh »off-court« dejavnosti je predvsem ta, da se sprostijo in hkrati še bolj povežejo med sabo. Nekaj let nazaj je po internetu krožila slika dveh malčkov različne rase, ki se skupaj igrata. Poleg slike je pisalo, da se nihče ne rodi kot rasist, to te nauči družba. Sem vesela, da sem imela priložnost opazovati, kako v športu ni prostora za kaj takega. Vsi različnih narodnosti, jezikov, rase, vere … vsi z isto strastjo, vsi zaljubljeni v isti šport. Mogoče se vam zdi, da imajo druge ekipe, ki prihajajo iz enakih jezikovnih območjih prednost. Mi smo se lahko prepričali, da jezik pri športu res ni ovira. Košarka govori vse jezike. (Mi sicer razne Gruzijske in Kazahstanske malo manj;) ampak se da vse dogovorit! Dejansko in ironično Angleže včasih še najmanj razumeš angleško. Zelo hitro govorijo, veliko slenga + malo narečja, pa smo tam. Je pa, še bolj kot jezikovne izzive, zanimivo opazovati njihova spoznavanja različnih ras. Anekdota na to temo: prideva z Majo na hodnik poln igralcev, ki se drenajo okoli dveh temnopoltih. Kaj počnejo? Božajo jima lase.
Nekaj časa za povezovanje med sabo in raziskovanje novega kraja ima tudi naša ekipa. Največkrat je ta čas sicer ob bolj neugodnih urah za potepanje naokoli – tako smo dve leti nazaj ob 12.00 uri šli pri 40 stopinjah s kolesom čez celo mesto. A če je to bila slaba ideja? Ja! A če bi šli še enkrat? JA!
Otroci dobijo res veliko kvalitetne in lepe opreme, igrajo v noro lepih in ogromnih telovadnicah, učijo se od najboljših, spoznajo nov kraj, za . na i pa jih vedno obišče še kakšen trenutni/bivši NBA oz. WNBA igralec/igralka. Z njimi oddela trening, se fotka, podeli podpise in nasvete. Hudo, kaj ne?
Mislim, da je zdaj že več kot jasno, da je tokratno vprašanje v naslovu bilo retorično. Biti del Jr.NBA kampov je #FUNtastično. Ampak čisto zares! Za zmeraj sem in bom hvaležna za tako #uplifting izkušnjo – (Samo poglej, kako smo vsi v zraku, dobesedno. ;))
Letos so zadeve v fizični obliki žal odpadle – saj veš zakaj. Lahko pa v teh dneh vseeno spremljaš letošnje virtualno tekmovanje, različne ideje za treniranje doma in zanimive intervjuje s slavnimi imeni lige NBA. Check this out: https://jrnbagc.nba.com
Uživaj v poletju, se slišiva kmalu.
Adijos,
Špela
